Irska 2007

Načrt poti

Nekega popolnega načrta nisva imela, približno sva vedela kaj bi rada videla, vendar si nisva niti malo predstavljala do kje bova v resnici prišla. Plan je bil samo ta, da poletiva na Irsko, s seboj sva imela šotor in seznam kampov ter rent-a-car voucher. Stvar je izpadla zelo dobro, brez nobenih zapletov in težav - naredila sva precej velik krog, ki je trajal 8 dni (od 25.7.07 do 1.8.07) in videla veliko znamenitosti Irske. Na zemljevidu je označena pot, ki sva jo prevozila.

Zemljevid opravljene poti

Dnevnik

-25.7.07-

Okrog 12:00 po irskem času prihod v Dublin. Po dočakani prtljagi na letališču sva dobila ključe za Opel Corso srebrne barve. Krmilo na desni, menjalnik na levi, vožnja po levi in še gneča na cesti.

Začudenje ob zrcalni sliki prometnih predpisov

Tako sva prvi izlet naredila od Dublin-a proti severu, na velik parkirni pred trgovino, kjer je bil trening vožnje. Za tem sva nadaljevala pot mimo Dublina južno do Wicklow-a od tam pa v Rathdrum kjer sva kampirala prvo noč v kampu "Hiden Vale" (cena za dve osebi+avto+šotor 20€). Bil je deževen dan, ampak dež pada drugače kot pri nas - bolj rosi. Nikoli se ne ulije kot iz škafa, vmes posije tudi sonce. Ljudje po večini sploh ne uporabljajo dežnikov, edino otroški vozički imajo pokrivala – in to vsi brez izjeme. Šla sva peš v mesto in si naročila Guinness, ki pa je na Irskem presenetljivo dober (v primerjavi z Guinnessom, ki se ga dobi pri nas). Navado imajo, da v Guinness dodajajo Blackcurrent – nekakšen malinovec, ki zmanjša grenčico - te sicer zelo grenke pive.

Gostilnica v Rathdrumu

Večer v Rathdrumu

-26.7.07-

Po mrzli noči, sva se odpravila prek Wicklow-skega hribovja proti Dublin-u. Wicklow-sko hribovje je zelo slikovito in zelo privlačno tako za turiste kot tudi za Irce. Tam sta dve večji jezeri in pa nekaj pešpoti. Zelo privlačna točka je tudi razvalina samostana Glendalough.

Wicklow-sko hribovje

Pot sva nadaljevala prek Hollywood-a do Dublin-a. Velika mesta naju ne zanimajo preveč, zato sva si vzela le dve uri časa za ogled glavnega mesta. Dublin kot mesto posebno že zato, ker je irsko – v irskem stilu narejeno, brez moteče visokih stavb. Vidi se in čuti se tradicija pubov in barov in vsega kar vidiš, do lepega in urejenega parka. Zelo prijetno mesto. Našla sva tudi ulico kjer je živel pranono od Urške – Grafton Street 38.

Park v glavnem mestu Dublin

Značilno irska vhodna vrata, različnih barv - največkrat rdeča

Znameniti "Temple Bar"

Dvonadstropni avtobus v Dublin-u

Po končanem ogledu mesta sva se odpravila proti Klikenny-ju in se spotoma ustavila v kampu "Forest Farm" v bližini mesta Athy (cena za vse 12€). Dan je bil pretežno deževen, zvečer pa se je zjasnilo in ohladilo (14°C).

Najcenejši kamp na poti "Forest Farm"

-27.7.07-

Iz Athy-ja sva se odpravila proti Kilkenny-ju, ki je čudovito srednjeveško mestece z gradom in cerkvami. Zelo prijetno mestece, ki ni ne preveliko ne premajhno je zelo irsko in zelo lepo urejeno.

Grad v mestu Kilkenny

Kilkenny je prijetno in urejeno mesto

Ulica v Kilkenny-ju

Pogled na mestno jedro Kilkenny-ja

Pot sva nadaljevala proti Waterfordu ob poti pa sva obiskala še samostan - Jerpoint. Waterford je najstarejše mesto (pristaniško) na irskem, vendar se v njem nisva posebej ustavljala. Pot sva nadaljevala počasi mimo mesta na jug do obale, do mesteca Dunmore East. Tam sva prvič videla hiše krite s slamo.

S slamo krite hišice v Dunmore East

Tradicionalno - domovanje le za bogate - Dunmore East

Hiška kot v pravljici - Dunmore East

Na poti naprej sva se ustavila na obali v Annestown-u - morje ni lepo (ogromno neke solate) in ni toplo - je pa mivka in školjke. Pot sva nadaljevala do naslednjega kampa pred mestecem Dungarvan (to je bil najdražji kamp - 22€ za vse). Kamp je ob morju in ob golf igrišču. Morje je tudi tukaj polno solate in za kopanje neuporabno. Tukaj je bilo tudi opaziti precej odvrženih smeti ob cesti in ob obali, kar pa ni bilo do sedaj v nobenem kraju tako izrazito. Vreme je bilo lepo z le nekaj oblaki in kapljicami dežja.

-28.7.07-

Pot sva nadaljevala proti Cork-u, kjer sva se tudi nekaj časa ustavila. Mesto nama za razliko od Dublin-a ni bilo všeč. Nekako bolj neurejeno in umazano deluje. V njem ni opaziti prave meščanske kulture, vse je nekako bolj zmešano. Mesto tudi nima nekega razpoznavnega centra. Pogled po reki navzgor se ustavi na industrijskih poslopjih. Čeprav si to mesto želi biti glavno mesto republike, je že bolj prav, da ta vloga pripada Dublin-u. Pot sva nadaljevala proti mestu Killarney in malo prej zavila iz N70 na stransko cesto od koder sva zapeljala na Ring Of Kerry. Zelo lepa pot, zelo lepa pokrajina na meji oceana - po enem izmed petih polotokov (prstov) jugo-zahodne Irske. Polno zalivov (razjedena obala) in do morja zelenih travnikov in pašnikov z ovcami. Redko poseljena pokrajina, precej odmaknjena od vpliva velikih mest, z nekaj skrivnostnimi peščenimi plažami.

Dramatično vzdušje razjedene obale zahodne Irske

Samotni zalivi s posameznimi hišami

Peščena plaža z visokimi valovi

Okrepčevanica ob poti

Zelena trava raste tik do modrega morja

Ustavila sva se v najbolj zahodnem delu Ring Of Kerry-ja v kraju Cahersiveen, kjer kampirava v kampu tik ob morju (cena za vse 20€). Cel popoldan je deževalo, večer je precej mrzel.

-29.7.07-

Odpravila sva se na pot, na še drugo polovico Ring Of Kerry-ja. Naredil se je lep sončen in topel dan (temperatura je 18°C). Pot sva nadaljevala na naslednji polotok, ki je tudi zelo slikovit. Cesta pelje po robu nad morjem, kjer je stalen pogled na ocean in obalo, razjedeno od vplivov morja.

V soncu je zelena še bolj zelena...

Pašniki so ograjeni z zidovi

Pub ob cesti

Na tem polotoku je še posebej dosti Fuksij, ki se jih sicer najde tudi drugod po republiki. Rastejo v obliki dvo-metrskega grmovja - ob cesti kot živa meja.

Fuksija je poleg trave najpogostejša rastlina

Pa tudi druge rastline se najde (se mi zdi nekam velika...)

Naprej sva šla čez prelaz Connor Pass, kjer je dosti jezerc, na višini okrog 700-800m – spominjajo na gorska jezera pri nas, tudi okolica je podobna – trava in kamenje.

Jezera na prelazu Connor Pass

Počasi sva zapuščala polotok po cesti proti kraju Tralee. Od tam pa sva nadaljevala pot po N21 proti Limerick-u in kampirva 1km pred krajem Adare (cena za vse 18€). Adare je kraj kjer je ohranjenih še nekaj originalnih hišic pokritih s slamo.

Tradicionalna hiša krita s slamo - Adare

-30.7.07-

Odhod mimo Adare proti Lemerick-u - idustrijsko mesto, kjer se nisva ustavljala. Naprej sva šla na ogled Cliffs Of Moher. To so 200m visoki klifi, zelo mogočna stvar, ogromno ljudi, pogled na atlantik iz višine, v ozadju se vidi Aran-ske otoke, visoki valovi, zelena pokrajina in plavo morje ter 8€ parkirnine.

Cliffs Of Moher - 200m višine

Pot sva nadaljevala po obali v smeri Galway-a. Ob poti sva se ustavila na predelu imenovanem Burren, značilnem po velikih ploskvah sivega apnenca.

Sivi apnenec v pokrajini Burren

V mestu Galway se nisva ustavljala. Pot sva nadaljevala po N59 do kraja Clifden. Pri tem sva šla prek nacionalnega parka Connemara. Zelo lepa pokrajina, še posebej v zahodni svetlobi, z jezeri, kočami… Pot sva nadaljevala proti 6km oddaljeni vasici, pri Tully Cross-u, kjer sva kampirala (cena za vse 16€). Kamp je tik ob plaži Rinvyl Beach z belo mivko in granitnimi skalami.

Plaža Rinvyl Beach v zahodnem soncu

Rinvyl Beach

-31.7.07-

Nadaljujeva pot proti Westport-u in naprej do Newport-a v grofiji Mayo. Mesteci nista nič posebnega, sama pokrajina pa precej zaraščena. Mayo naj bi bil eden od bolj slikovitih področji Irske, še posebej zaliv Clew Bay, ki naj bi imel 365 otočkov, vendar se teh otočkov iz ceste ne vidi, videlo naj bi se jih iz Croagh Patricka. Nadaljevala sva pot na otok Achill, kjer sva prišla na rob do oceana – Ashleam Bay. Ta del je res lep in zanimiv, še posebej, ker je vreme oblačno in iz oceana prihajajo veliki valovi, ki pljuskajo v skale. Sicer pa na otoku Achill nič posebnega. Nadaljujeva pot v krogu nazaj do Newport-a, prek Westport-a do Cong-a, kjer kampirava v bližnjem kampu (cena za vse 19€). Na zemljevidu se vidi, kot da sta jezeri Lough Mask in Lough Corrib, vendar se ju ne vidi – morala sva narediti še 6km za ogled.

Na splošno sva od grofije Mayo pričakovala več. Vtis sva dobila, da Mayo ni tako irski kot ostala republika. V mestih ni toliko značilnih irskih pubov in trgovinic. Manj je tudi kmetij, predvsem je manj pašnikov in več zaraščenih površin.

Kakšen lep pogled se pa tudi tukaj najde

-1.8.07-

Odhod proti Shannonu, kjer bova oddala avto in presedla na letalo za Treviso. V Shannonu sva iskala mestno jedro in ugotovila, da ga v bistvu ni. Je bolj spalno naselje s supermarketi na vhodu v mesto. Avto sva oddala brez praske in naredila okrog 1900km.

Vtisi

Cene na Irskem so večinoma 2x višje kot v Sloveniji. Izjema so kampi za katere sva plačevala od 12€ do 22€ za dva + šotor + avto (tuš se večinoma doplača - od 0.50€ do 1€) in pa bencin, ki stane približno toliko kot pri nas od 1.14€ do 1.20€ - različnih ponudnikov goriva je ogromno. Sadje in zelenjava sta zelo draga, po večini se prodaja na komad – ena hruška okrog 0.6€. Kava v gostilnah stane nekje od 2€ do 3€, na avtomatu pa okrog 1.50€. Kava je zelo dolga – ameriška. Hrana v navadnih gostilnah je zelo draga v primerjavi s Slovenijo npr. dnevna juga stane od 3.50€ do 4.50€. Cene za pint piva so od 3.70€ do nekje 4.50€ - pivo pijejo vsi – mladi, stari, ženske, moški in turisti – Guinness je pa v vsaki gostilni.

Guinness je irski ponos

V trgovinah je kruha v primerjavi s Slovenijo zelo malo – pretežno so žemljice in kruh za toast. Zelo dobre so žemljice z rozinami. Paštete se ne najde ­– v konzervah so le ribe. Zelo težko se dobi navadne jogurte, olivnega olja ne poznajo.

Avtocest po državi ni, razen nekaj malega okrog Dublin-a. Glavne cestne povezave med večjimi kraji so označene "N" in so navadne ceste, ki imajo od stranskih rumenih črt do roba cestišča dvo-metrski pas, ki služi za umikanje počasnejših vozil ali ustavljanje. Na teh cestah se najde vse kar se premika od koles do traktorjev. Na splošno so ceste ozke, vijugaste in valovite. Ceste po podeželju ali tudi med manjšimi mesteci potekajo vedno med zidovi ali živo mejo, tako da se pokrajina iz avtomobila težko vidi in tudi ustavljanja ob cesti skoraj ni, razen na za-to predvidenih mestih. Promet je umirjen in discipliniran – vsi se držijo hitrostnih omejitev, varnostnih razdalj in vsi so zelo strpni in potrpežljivi (še posebej z nami "desnovozači"). Zanimivo je, da ovinkov nihče ne seka. Omejitve na cestah "N" so 100km/h, v naseljih je 50km/h, drugod pa po večini 80km/h – tudi na cestah brez črt in širokih za pol-drugi avtomobil.

Hiše so večinoma nizke – pritlične, s kamnitimi vhodi, brez balkonov. Tudi novogradnje in stanovanja so grajene v enaki obliki. Najdejo se še hiše krite s slamo. Pri hišah je ogromno zidkov - pretežno kamnitih, pred hišami so po večini pokošene trate, s čimer pa je glede na vlažno podnebje ogromno dela.

Na splošno je vse zeleno in precej vlažno, še posebej letos, ko je posebno deževno leto. Po celotni državi je ogromno golf igrišč. Dan je bil v tem času zelo dolg, šele okrog 23:00 po irskem času se stemni.

Ljudje so zelo prijazni, vedno ti pomagajo, če kaj potrebuješ - pa naj si bo v mestu ali na podeželju. Je pa na podeželju domačnost bolj občutna – ljudje te pozdravljajo z dvignjenim palcem, čim greš z avtom mimo hiše. Irci so mahnjeni na Guinness in Hurling (neke vrste hokej na travi)…

Za konec še nekaj slikc ujetih med potjo:

Šota - uporablja se za kurjavo

Utrdba, za katero žal ne veva imena, je pa v istem kraju kot naslednja slika

S slamo krite hiše

Veterni mlin, ki ni pogosta stvar na irskem - se ga pa dobi

uRŠKA & mARKO